Slavolok zmage: zakaj so ga zgradili in kaj najdeš na njem

Slavolok zmage v Parizu je dal zgraditi Napoleon v slavo svoje vojske po zmagi v bitki pri Austerlitzu decembra 1805. Temeljni kamen so položili 15. avgusta 1806, na Napoleonov rojstni dan, a gradnjo so prekinile menjave oblasti, zato so slavolok odprli šele julija 1836, po 30 letih.

Sredi krožnega trga stoji zato, ker so ga zgradili na mestu, kjer so se ceste že takrat stekale v obliki zvezde, danes pa se od tod razteza dvanajst avenij. Na njegovih stenah najdeš štiri velike kiparske skupine, šest reliefov z bitkami in na stotine imen bitk in generalov, pod obokom pa grob neznanega vojaka iz prve svetovne vojne. Iste dele lahko iščeš tudi na lesenem modelu slavoloka.

Zakaj so slavolok zgradili in zakaj so ga gradili 30 let

Napoleon je s slavolokom želel proslaviti Veliko armado, torej vojsko, s katero je zmagal pri Austerlitzu. Zgled so bili stari rimski slavoloki, predvsem Titov slavolok v Rimu, načrt pa je pripravil arhitekt Jean-François Chalgrin.

Slavolok stoji na zahodnem koncu Elizejskih poljan, nasproti palače Tuileries, ki je bila takrat Napoleonova rezidenca v Parizu. Tako je del dolge ravne osi, ki vodi od Louvra čez Elizejske poljane naprej proti zahodu.

Leta 1810 se je Napoleon poročil z Marijo Lujzo Avstrijsko in svatovski sprevod naj bi v Pariz vstopil čez trg, kjer so gradili slavolok. Stebri so takrat komaj segali nad tla, zato je Chalgrin dal postaviti slavolok v naravni velikosti iz lesene konstrukcije in poslikanega platna. Na tem modelu je svoj načrt videl na kraju samem in ga po njem še popravil.

Chalgrin je umrl leta 1811. Po Napoleonovem padcu leta 1814 se je gradnja ustavila, ponovno pa jo je pognal šele kralj Ludvik XVIII. leta 1823. Dokončali so jo pod kraljem Ludvikom Filipom, ki je slavolok posvetil armadam revolucije in cesarstva. Slavolok so odprli 29. julija 1836.

Slavolok sestavljajo štirje mogočni kamniti stebri, povezani z oboki. Na obeh glavnih straneh je en velik lok, na ožjih stranskih straneh manjši. V enem stebru vodi zavito stopnišče, do strehe slavoloka pa je 284 stopnic.

Trg okoli slavoloka se je imenoval Place de l’Étoile, torej Trg zvezde. Ceste so se tu v obliki zvezde stekale že pred gradnjo slavoloka, današnjih dvanajst avenij pa je nastalo šele ob prenovi Pariza, ki jo je v drugi polovici 19. stoletja vodil prefekt Haussmann. Od leta 1970 nosi trg ime Charlesa de Gaulla. Sam slavolok je visok približno 50 metrov in širok približno 45 metrov.

Kaj prikazujejo kiparske skupine, reliefi in imena na stenah

Okrasje je ustvarilo več kiparjev šele v tridesetih letih 19. stoletja, ko so gradnjo dokončevali. Največje so štiri kiparske skupine na stebrih, vsaka od njih pa pripada enemu letu:

• Odhod prostovoljcev leta 1792 Françoisa Rudeja, znan tudi kot „Marseljeza“, na strani proti Elizejskim poljanam. Nad prostovoljci, ki odhajajo branit mlado republiko, lebdi krilata žena, Genij svobode.
• Zmagoslavje leta 1810 Jean-Pierra Cortota, prav tako na strani proti Elizejskim poljanam. Slavi Napoleonove zmage.
• Odpor leta 1814 in Mir leta 1815 Antoina Étexa na nasprotni strani slavoloka.

Nad kiparskimi skupinami je šest reliefov, torej podob, vklesanih v steno tako, da figure iz nje izstopajo. Prikazujejo dogodke iz revolucionarnih in napoleonskih vojn, med njimi bitko pri Austerlitzu. Višje okoli slavoloka teče friz, pas z reliefom vojakov, čisto zgoraj pa je atika, zgornji del stavbe nad vencem. Na atiki je 30 ščitov z imeni zmagovitih bitk.

Na notranjih stenah lokov so vklesana imena bitk in stotin generalov iz vojn revolucije in cesarstva. Če je ime podčrtano, je ta mož padel v boju. Strop velikega oboka krasijo vklesane rozete.

Kaj je grob neznanega vojaka pod slavolokom

Pod velikim obokom leži francoski vojak iz prve svetovne vojne, čigar imena nihče ne pozna. Predstavlja vse, ki so v vojni padli za Francijo. Zamisel, da bi padle počastili z enim neznanim vojakom, se je porodila že leta 1916, med vojno.

Desetega novembra 1920 je v Verdunu vojak Auguste Thin izbral eno od osmih krst s trupli neidentificiranih francoskih vojakov. Naslednji dan so jo prepeljali k Slavoloku zmage, 28. januarja 1921 pa so vojaka pokopali na mestu, kjer leži še danes. Na plošči groba je v francoščini zapisano, v prevodu: „Tu počiva francoski vojak, ki je umrl za domovino, 1914–1918“.

Plamen nad grobom je prvič prižgal 11. novembra 1923 vojni minister André Maginot. Od takrat ga vsak večer ob 18.30 znova razplamtijo na slovesnosti, ki jo pripravlja združenje La Flamme sous l’Arc de Triomphe. Danes plamen spominja na mrtve obeh svetovnih vojn.

Na kaj biti pozoren pri lesenem modelu Slavoloka zmage

Leseni model prikazuje slavolok v malem, zato ga lahko primerjaš z resnično stavbo. Tudi Chalgrin je svoj načrt preveril na modelu, čeprav v naravni velikosti. Katere dele okrasja ima tvoj model in kako jih prikazuje, izveš iz njegovih navodil in slik. Pri primerjanju se osredotoči na ta mesta:

• Razmerje med višino in širino. Resnični slavolok je visok približno 50 metrov in širok približno 45 metrov, torej je skoraj tako širok kot visok. Izmeri višino in širino modela brez podstavka. Če razmerje izide opazno drugače, je model stavbo v tem pogledu prilagodil.
• Kiparske skupine ob stebrih. Na obeh glavnih straneh poišči ob vznožju stebrov štiri kiparske skupine. Na resničnem slavoloku sta Odhod prostovoljcev in Zmagoslavje na strani proti Elizejskim poljanam, zato po njiju ugotoviš, s katero stranjo bi tvoj model stal proti tej aveniji.
• Ploskve nad kiparskimi skupinami. Na resničnem slavoloku so tam reliefi z bitkami. Primerjaj, kaj je na istem mestu na modelu: podoba, vzorec ali gladka ploskev.
• Zgornji del. Nad lokom poišči venec, pas friza in atiko. Na resničnem slavoloku atika nosi 30 ščitov z imeni bitk, zato poglej, kako jo je prikazal tvoj model.

Če si želiš te dele doma ogledati od blizu, je leseni model Lok zmage Little Story E011 po podatkih v trgovini namenjen od 14. leta.

Pogosta vprašanja