Kroglico v fliperju izstreli vzmet. Ko povlečeš ročaj izstrelilnika, stisneš vzmet za palico. Ko ročaj spustiš, vzmet palico sune naprej in ta pošlje kroglico po ozki stezi na zgornji konec igralne plošče. Bolj ko ročaj povlečeš, bolj stisneš vzmet in močneje kroglica izleti.
Nazaj navzdol jo vrača naklon. Igralna plošča ni vodoravna: od igralca se dviga, na današnjih avtomatih običajno za 6,5 stopinje. Gravitacija zato kroglico ves čas vleče proti spodnjemu robu, kjer med dvema loparčkoma čaka odprtina. Loparčka sta kratka vzvoda, ki ju upravljaš s tipkama na bokih ohišja in s katerima kroglico odbijaš nazaj navzgor. Ko ju kroglica zgreši, pade skozi odprtino in izpade iz igre.
Vsebina članka
Kako izstrelilnik in naklon usmerjata kroglico
Izstrelilnik je palica z vzmetjo in majhnim ročajem na sprednji strani ohišja. Moč strela uravnavaš s tem, kako daleč povlečeš ročaj, torej kako močno stisneš vzmet. Na mnogih avtomatih je ob zgornjem robu tarča, ki jo je treba zadeti neposredno iz strela, in takrat odloča že malo daljši ali krajši poteg ročaja. Ko je kroglica v igri, izstrelilnika do naslednje kroglice ne potrebuješ več. Nekateri novejši avtomati imajo namesto njega tipko, ki kroglico izstreli električno.
Naklon nastavi tisti, ki avtomat upravlja, z nožicami z navojem pod ohišjem. Proizvajalci priporočajo približno 6,5 stopinje v smeri od igralca, v stran pa mora biti plošča vodoravna. Pri večjem naklonu se kroglica hitreje vrača navzdol in igra je težja, pri manjšem je počasnejša. Naklon pri tem deluje proti izstrelilniku: vzmet pošilja kroglico navzgor, gravitacija pa jo vrača navzdol. Prav to načelo je Montague Redgrave opisal že leta 1871 v svojem patentu za namizno igro z vzmetnim izstrelilnikom.
Igralci si pomagajo tudi tako, da rahlo sunejo v ohišje in tako kroglico malo porinejo. Proti pretiranemu tresenju ima avtomat tilt, torej varovalo proti nagibanju in tresenju. V njem stožčasta utež visi znotraj kovinskega obročka, in ko ohišje pretirano streseš, se utež dotakne obročka in sklene električni krog. Avtomat nato izklopi loparčke in druge dele, kroglica pa se odkotali naravnost v odprtino spodaj.
Kako delujejo loparčki, odbijači in gumijaste frače
Loparčke in odbijače poganja elektromagnet, ki se mu v fliperju reče tuljava. To je žica, navita okoli votline, v kateri se lahko premika kovinsko jedro. Ko skozi tuljavo steče tok, nastane magnetno polje in povleče jedro noter. Jedro je povezano z delom na igralni plošči, zato se njegov premik spremeni v udarec loparčka ali odbijača. Ko tok preneha teči, vzmet vrne jedro in del nazaj.
Loparček je vzvod, dolg približno od 3 do 7 centimetrov. S tipko na boku ohišja skleneš stikalo, tok steče skozi tuljavo pod igralno ploščo, njeno jedro pa prek povezovalnega mehanizma zasuka loparček navzgor. Tuljava loparčka ima dve navitji in vsako opravlja drugo delo:
- Močno navitje. Loparčku da sunkovit udarec na začetku giba. Tok skozenj teče le kratko, pri daljšem vklopu bi se tuljava pregrela.
- Šibko navitje. Ko loparček doseže zgornji položaj, majhno stikalo pod njim, imenovano stikalo konca hoda, preklopi tuljavo na šibko navitje. To loparček le še drži zgoraj, dokler držiš tipko, in se segreva veliko manj. Novejši avtomati ta preklop opravijo elektronsko glede na čas.
- Vzmet. Ko tipko spustiš, tok preneha teči in vzmet vrne loparček navzdol.
Zahvaljujoč šibkemu navitju lahko kroglico na dvignjenem loparčku ustaviš in zadržiš ter nato v miru izbereš, kam jo boš poslal. Smer in hitrost odboja uravnavaš s tem, kdaj pritisneš tipko, saj jo loparček zadene na drugem mestu in pod drugim kotom.
Odbijač, po angleško pop bumper, je okrogel stebriček s plastičnim krilcem ob plošči in kovinskim obročkom nad njim. Krilce visi nekaj milimetrov nad igralno ploščo. Ko kroglica zapelje čez njegov rob in ga pritisne navzdol, zatič pod krilcem sklene stikalo, to pa vklopi tuljavo. Tuljava sunkovito potegne kovinski obroček navzdol in ta kroglico odrine stran. To se zgodi v delčku sekunde, zato je videti, kot da bi se kroglica od odbijača odbila sama.
Nad loparčkoma na obeh straneh stojita dva trikotna odbijača, obdana z gumo, ki se jima reče frači. Za gumo so stikala. Ko kroglica udari v gumo, stikalo vklopi tuljavo in ročica za gumo kroglico brcne poševno navzgor, proti drugi strani plošče. Starejši pasivni odbijači kroglice ne izstreljujejo, le odbijejo jo kot trdna ovira.
Vsak zadetek zabeleži stikalo in avtomat prišteje točke. Stari avtomati so to počeli z releji in vrtljivimi valjčki s številkami, od 70. let 20. stoletja pa to počnejo čipi in zasloni.
Kako se je fliper razvil iz namizne bagatele
Prednik fliperja je bagatela, namizna igra, katere izvor pripisujejo Franciji. Igrali so jo na rahlo nagnjeni leseni mizi z luknjami na oddaljenejšem koncu. Igralec je krogle pošiljal s palico, zatiči, pritrjeni na desko, pa so jih odbijali v luknje s točkami. Po zatičih, po angleško pins, je igra pozneje dobila angleško ime pinball.
Odločilno spremembo je prinesel Montague Redgrave, Anglež, ki se je naselil v ameriškem Cincinnatiju. Leta 1871 je dobil patent za bagatelo, v kateri kroglo namesto palice izstreli vzmetni izstrelilnik, kakršnega imajo fliperji še danes. Njegove mizice so bile manjše, imele so zvončke, ki so ob zadetku pozvonili, in barvne steklene frnikole.
V 30. letih 20. stoletja je iz bagatele nastal avtomat na kovance. Prvi veliki uspehi so prišli v letih 1931 in 1932: majhni avtomati za pult z igralno ploščo pod steklom, povsem mehanski in brez loparčkov. Kroglica je po strelu le padala med zatiči, dokler ni padla v katero od lukenj. Igralec je nanjo vplival le z močjo strela in sunkom v ohišje.
Elektrika je v fliper prišla leta 1933. Prvi električni del je bila tuljava, ki je kroglico iz luknje vrgla nazaj v igro. Istega leta se je pojavil tudi tilt. Sprva je bila to majhna kroglica na podstavku, ki je ob tresenju padla, malo pozneje pa jo je zamenjala utež v obročku, kakršno imajo avtomati še danes.
Loparčki, ki jih poganja elektromagnet, so prišli leta 1947. Mehanske vzvode, ki so jih upravljali z roko, so nekateri avtomati imeli že prej, a šele električni loparčki so kroglico obdržali v igri veliko dlje. Prvi avtomat z loparčki na elektromagnet jih je imel šest, razporejenih po vsej plošči, ker so bili šibki in kroglice niso mogli spraviti od spodnjega roba vse do vrha. Leto pozneje se je pojavil avtomat le z dvema loparčkoma ob spodnjem robu, v začetku 50. let pa je par loparčkov nad odprtino spodaj postal običajen. V mnogih jezikih je po loparčkih ime dobil ves avtomat in se mu reče fliper.
V 70. letih so releje in mehanske števce točk zamenjali mikroprocesorji in digitalni zasloni. Načelo igre pa se ni spremenilo: vzmet ali tipka kroglico izstreli, naklon jo vrača navzdol, loparčki z odbijači pa jo pošiljajo nazaj.
Kaj od fliperja najdeš na lesenih mehanskih modelih
Fliper sloni na treh preprostih stvareh: vzmeti, ki shrani silo, vzvodu, ki spremeni smer in dolžino giba, in nagnjeni ploskvi, po kateri se kroglica kotali sama. Ista načela lahko najdeš tudi na lesenih mehanskih modelih. Katera od njih uporablja tvoj model, izveš iz navodil in slik, saj je vsak model sestavljen drugače. Pri ogledovanju se osredotoči na ta mesta:
- Vzmet ali elastika. Poglej, ali model kaj poganja s shranjeno silo, na primer s stisnjeno vzmetjo ali napeto elastiko, podobno kot izstrelilnik fliperja. Bolj ko jo stisneš ali napneš, več sile shrani in bolj sunkovito se gib začne. Kako močno jo napeti, povedo navodila; drži se jih.
- Vzvod in njegova os. Poišči točko, okoli katere se vzvod vrti. Ko vzvod potisneš blizu osi, se kratek gib na njegovem oddaljenem koncu spremeni v daljšega in hitrejšega, a za to potrebuješ več sile. Opazuj, ali se vzvod giblje prosto in se vrača v začetni položaj. Če se drgne, postopek iskanja trenja najdeš v članku Mehanizem se zatika: kako najti trenje in ga odpraviti.
- Naklon steze. Na stezi za kroglice naklon dela isto kot igralna plošča fliperja: gravitacija vleče kroglico navzdol, strmejši odsek jo pospeši, položnejši upočasni. Naklon določajo navodila, zato ga ne prestavljaš, le primerjaš, ali deli sedijo tako, kot kažejo navodila. Ko kroglica na stezi obstane ali pade ven, ti bo pomagal članek Steza za kroglice: zakaj kroglica obstane ali pade ven.
Pri pravem avtomatu vse to opaziš tudi brez razstavljanja. Kroglica po strelu upočasnjuje, čim višje se povzpne, in ob zgornjem robu se obrne nazaj navzdol. Odbijač jo odrine v trenutku, ko zapelje čez njegovo krilce. In ko tipko loparčka zadržiš, loparček ostane zgoraj, zato lahko kroglico na njem ustaviš in izbereš naslednjo smer.
Pogosta vprašanja
Kaj izstreli kroglico v fliperju?
Vzmet v izstrelilniku. Ko povlečeš ročaj, se vzmet stisne, in ko ga spustiš, palica kroglico sune na igralno ploščo. Nekateri novejši avtomati imajo namesto tega tipko, ki kroglico izstreli električno.
Zakaj se kroglica vedno vrne navzdol?
Igralna plošča se od igralca dviga, običajno za 6,5 stopinje, gravitacija pa vleče kroglico proti spodnjemu robu. Loparčka jo odbijata nazaj, in ko ju kroglica zgreši, izpade iz igre skozi odprtino med njima.
Kako se loparček premakne, ko pritisneš tipko?
Tipka vklopi tuljavo, torej elektromagnet pod igralno ploščo, ta pa prek mehanizma zasuka loparček navzgor. Močno navitje da udarec, šibko drži loparček zgoraj, dokler držiš tipko, po spustu pa ga vrne vzmet.
Od kdaj ima fliper električne loparčke?
Od leta 1947. Prej so imeli nekateri avtomati le mehanske vzvode, na mnogih pa je kroglica le padala med zatiči v luknje. Prvi avtomat z električnimi loparčki jih je imel šest, par loparčkov ob spodnjem robu pa se je ustalil v začetku 50. let.